Ne govorite mi, ljudje,
da delam, kar ne splača se.
Jaz obdelujem grudo to,
z veseljem in ljubeznijo.
Bogat nikdar ne bom od nje,
a vendar zame sveta je.
Hranila vedno je naš rod,
jaz v beli svet ne grem od tod.
Večerno sonce jablane poboža
in sence legajo na smrekov gaj.
Cvet razkošen k meni sklanja roža,
srečen sem, ker tu je moj mali raj.
Je dedek jablane sadil,
da jaz njih sadež bi užil
in nežna roka mamina
to zemljico je božala.
Kako bi jaz jo zdaj izdal
in za denarjem se pehal,
potem pa s prazno dušo šel,
zapustil kamen in plevel.
Večerno sonce jablane poboža
in sence legajo na smrekov gaj.
Cvet razkošen k meni sklanja roža,
srečen sem, ker tu je moj mali raj.
V naročje položim dlani zgarane,
žuljave so, vendar vem zakaj.
Zrem v skrbno obdelane poljane,
srečen sem, ker tu je moj mali raj.