Gledam slike črnobele,
vse že obledele so.
lep spomin na tiste čase,
ko še mene ni bilo.
Dedek moj pred staro hišo
sladko pipico kadi,
družba pa pod vaško lipo
v plesu se vrti.
Leta bežijo, spomin pustijo
in kar prehitro mine vse,
zato živimo za ta trenutek,
preden v spomin razblini se.
Oče vodi plug leseni,
par volov je vprežen vanj,
mama kruh s peči je vzela,
naredila križ je nanj.
Ob teh slikah zaželim si,
da povrnil bi se čas,
s skromnostjo in ne hitenjem
bi obdaril nas.