Kaj gledal domača bi polja,
kjer žitno mi klasje zori,
saj tvoji lasje so kot so kot sonce,
so paša za moje oči.
Kaj gledal bi modre valove,
modrina je v tvojih očeh,
nebesa in pekel spoznavam
in čakam tvoj zlati nasmeh.
Le ti si edina, le ti si edina,
srce si začarala mi,
poljub je opojen kot kupica vina
od sreče se meni vrti.
Kaj gledal bi rože rudeče,
na tvojih je ustnicah med
in kadar poljub mi boš dala,
bo zmanjkalo meni besed.
Ničesar ne vidim zaljubljen,
nobenega več ne poznam,
zdaj nisem ne lačen, ne žejen,
pri tebi nikoli zaspan.