Če ležal si kdaj na tleh,
se rad spominjaš dnevov teh.
In če hodil si po krivih poteh,
so rekli, da je greh.
In ko čas je šel naprej in ti za njim,
slišal si besedo: »Ljubim!«
Če kdaj storil si krivico drugim,
oni so ti rekli, se sprašuješ: »S čim?«
In ko se navadiš, da brez ure se zbudiš,
po stopnicah že hitiš, se veseliš,
da čakajo na te – mašina in ljudje.
In čez osem ur po isti poti,
je še kdo srečnejši kje?
Če pa zbudi lokal se prej kot ti
in če pelje pot te mimo njega,
veš, da do sedmih alkohola ni
in če vztrajaš, ga dobiš in trpel boš ti.
Ne upaš si pogledat svojih slik,
ko bil si mlad, ne maraš prič,
a te obraz izdaja in oči,
sebi lažeš, da v njih življenje tli.
In ko se navadiš, da brez ure se zbudiš,
po stopnicah že hitiš, se veseliš,
da čakajo na te – mašina in ljudje.
In čez osem ur po isti poti,
je še kdo srečnejši kje?
In popoldne, zjutraj ali zvečer po isti poti,
se sprašuješ: »Je še kdo srečnejši kje?«