Šla si kot princesa
v bar, kjer sem igral,
šampanca si dolila,
z njim je nov pozdrav.
Noč tvoja je minila,
še čas se je končal.
Poljub iz tvojih ustnic,
ni povedal kaj je prav.
Znova boš čakala,
ko budi se novi dan,
s solzami zaigrala
boš nasmeh, ki je zlagan.
Pričarala boš jutro,
da bo lepo in prav,
ob tvojem strtem srcu
nekdo je drug prespal.
Luči so ugasnile,
tema se med hiše vali,
odšle so dobre vile,
ostala si ti, princesa noči.
Kmalu luč ugasne,
v spominu se rodi
vonj tvojih črnih las,
ki drugi jih gladi.
Vedno si čakala
v nočeh, ko sem igral,
zdaj od drugega si dama,
mogoče to je prav.