Konec osemdesetih let so vzhodni Berlinci
spet lahko vidli žlahto po drugih svetovih
neki pozabljeni nemški hevimetalci
so zaznali spremembe v ruskih vetrovih.
V Jugi je bla takrat glavna fora
kak boš čim več folka na miting si zgrno
ponekod je palo jogurt, drugod pa bolj podpora
štirim juncem, ki so nekaj si skopirali na črno.
Se je mahalo z zastavami in drlo se parole
oni proti nam s pod Alp, mi pa proti njim od dole
takšno stanje jasno da ni moglo trajat dosti cajta
je dopizdlo generalom in prišlo je do fajta.
Fajt! Fajt! Fajt!
Tretja najmočnejša armija v Evropi
je navalila na nas z avioni, tanki, topi
povampirjeni regruti z opranimi možgani
so preplavili gozdove med Šentiljem in Jelšanami.
So gazili fičake, avtobuse in kombajne
nam ronirali zvonike, naše ceste, naše sanje
raketirali oddajnike na Boči in na Krimu
da je skor najebala na baba, ko je šla slučajno mimo.
Te pa stopli so iz host teritorialci naši vrli
rekli:”Dosti mamo. Gremo v boj! Magari vsi pomrli.”
So podmazali si pu?ke in nabrusli armbruste
pa še nekaj za korajžo vlili v vedno žejne uste.
Fajt! Fajt! Fajt!
Ka se ne bi tepli, se pa mamo cajt!
Znano je da v šmarnici ni samo alkohol
ampak še ena divja stvar, ki se ji reče metanol.
Ko se ti tak po parih litrih začne rahlo zibat šank
rataš tak močn, da si upaš iti golorok na tank.
So ga tankali in jurišali naši specialci
brez predaha, (razn ko so spali al pa bli na malci).
Branit dom, nam je Slovencem menda dano še v genih
dober teden pa je bil sovra?nik na kolenih.
Tam ostal je še kak mesec, ko je stvar v roke vzela
evropska komisija in določila načela
komu zemlja, komu puške, komu jabuke in hruške
komu bojo šli krediti, komu pa obresti oderuške.
Danes smo starejši, pa le malo bolj kšajt
in ni je vojne da bi zarad nje že šli iz svojih bajt
vseeno pa se na proslavah radi spomnimo na cajt
ko smo stopli skupaj in se hrabro drli: Fajt!
Fajt! Fajt! Fajt!