Tan pri staron boudi
so na proščenje špilale
pesmi stare, ka poznamo jih fsi,
ka vsak se lejko zavrtij.
Te pa čardaš vrejžejo,
na gosliij strune poučijo,
na plesišče prijdeš tij,
pa se sama zavrtijš.
Daj, zapleši še idnouk,
gledau bi te cejlo nouč.
Daj, zapleši še idnouk,
samo za mene idnouk,
vütru čaka me duga pout.
Zdaj vsakše leto hodin ta,
gda proščenja prijde čas,
gda pri staron broudi špilajo,
gda čardaš vrejžejo.
A nega, nega več tebe,
drüjgi časi, drüjgi lidje,
samo Müjra tiho doj teče,
doj teče, kak moje skuze.