Bili so srečni dnevi takrat,
ko bosi smo stekli čez prag,
bil naš je ta močvirnati svet,
ki ga polnil naš otroški je smeh.
Glej, prišle so štorklje nazaj
v ta mali prekmurski kraj,
ki bog pozabil je nanj.
Tiho pade solza na tla,
ko stisnem žuljavo dlan,
ko spet sem doma.
Bili so srečni dnevi takrat,
ko v nočeh pod tvojim oknom sem stal,
vesele pesmi pel sem takrat,
a danes takšnih več ne znam.
Zdaj še zase dvignil bom glaž,
zapel si pesem na glas,
da me bo slišala vas.
Zdaj še zase dvignimo glaž,
zapojmo pesem na glas,
zdaj, ko spet smo doma,
zdaj, ko spet smo doma.