Koščke svoje sreče sem razsul po tleh,
a tvoj nasmeh spet sestavi jih.
Črno v rdeče v hipu spremeniš,
ko me zavrtiš in mi vzameš dih.
Kakor čarovnija…
Lebdim, v stanju breztežnosti
si zaželim tvojih nežnosti.
Lebdim, s tabo ni nihanja,
lahko živim brez dihanja.
Ti edina čutiš mojo drugo stran
in v temačen dan mi prižigaš luč.
Vedno, ko zaslutiš, da moj svet je spet
v lastno kletko ujet, najdeš pravi ključ.
Včasih vse narobe gre
in dan se zdi kot dolg predor.
Ko se padanje začne,
pa prideš ti in dvigneš me gor.
V stanju breztežnosti
si zaželim tvojih nežnosti.
Lebdim, s tabo ni nihanja,
lahko živim brez dihanja.
Sebi se drugačen zdim,
ko ob tebi zadrhtim,
v tvojem zvoku onemim…
Lebdim…kar brez dihanja.