Tvojih oči več ne spoznam,
ob meni si, a v mislih daleč stran.
V njih so sledi besed laži,
zdaj vodijo te zares drugam.
Namišljen svet se podre kot peščeni grad,
vem, da lep se ti zdi, a v njem mene ni.
Novi dan zvona upanje prižge,
kot za dežjem sije sonce le.
V tvojih očeh ljubezni ni,
ne sijejo in hladne so dlani.
Plamen strasti ugasnil je,
vsak svojo pot greva jaz in ti.