Reci mi tiho, tiho, kar se da,
da si moj, to bi rada slišala.
Kakor eno sva si nekoč bila, kot usojena.
Tvoj dom je tu, tu ob meni, kjer zaspiš
in zvečer svojo srajco odložiš,
a srce te spet vleče k njej v objem.
Ona je kot led v dlani, v tebi se stopi,
ko te mami s svojimi očmi,
vedno skrita tam na dnu srca,
ona zna, ona zna, ona zna.
Je ona ta, ki v dno duše te pozna,
zate šla tja na konec bi sveta,
brez sramu jočem, ker me v tebi več ni.