Nora noč pred nama je,
k sebi hitro stisnem te.
Bodi moja, naj srce gori.
Zvezde priče bodo, da
tu sva si usojena,
tvoj dotik se meni prepusti.
Le pojdiva.
Naj za vedno traja to,
kar imava,
veter v tvojih se laseh
poigrava.
S tabo znova poletim v višine.
S tabo več se ne bojim, da kdaj mine
ta občutek, ki ob tebi ga živim.
Pod nebom sva oba v eno združena.
S tabo znova poletim v višine.
S tabo več se ne bojim, da kdaj mine,
noč, ki nove mi spomine riše zdaj.
Saj sebe sem ti dal, nikdar več ne glej nazaj.
V ognju senca se igra
silhueta najina,
čez valove se preliva v dan,
prek obzorja.
S prstom slike riševa
in loviva
prve žarke jutranje.
S tabo znova poletim v višine.
S tabo več se ne bojim, da kdaj mine
ta občutek, ki ob tebi ga živim.
Pod nebom sva oba v eno združena.
La-la-la-la-la,
la-la-la-la-la.
Noč, ki nove mi spomine riše zdaj,
saj sebe sem ti dal, nikdar več ne glej nazaj.
Uoo, uoo, uoo,
ker sebe sem ti dal.
Znova poletim v višine.
S tabo več se ne bojim, da to mine.
Noč, ki nove mi spomine riše zdaj,
saj sebe sem ti dal, nikdar več ne glej nazaj.
Ker s tabo v višine poletim,
ker s tabo v višine poletim.