Tiho počasi ključ se obrača,
vrata so usode prestrašila te…
Sveča se ugaša, kava ohlaja,
a vera v meni ostaja…
Ne boj se nikoli saj tu sem, kjer ti si,
nevidno napajam srce ti, veš ti si
poganjala kri mi, prižigala sonce,
odkar sem spoznal te, verjamem, vse je mogoče…
Nisi sama dokler diham jaz s teboj.
Ne dovoli, da te strah odvede proč.
Nisi sama, ko stiskam se s teboj.
Vpregla bova bele konje, da odpeljejo naju nazaj v raj…
Kot burno morje, ki raste in pada,
veš, tvoja duša z menoj sovpada…
Vsakdo na svetu išče nekoga,
da bo veselje in srečo delil vse do groba…