Kaj me sploh še sekiraš,
le zakaj me nerviraš,
mogoče me le oviraš,
da kot ptica letim.
Ko sva na morju se srečala,
rekel si, da sem tvoja vsa,
da usoda je najina.
stkana iz zlatih peres.
Ko pa noč se prikrade,
spreleti me nek čuden nemir,
besede v vetru zvenijo,
kot da ni res, to ni res.
Pa kaj zato, če ne ljubiš me.
Vzela bom kitaro in šla bom na zabavo,
da pozabim na dneve te, ko z mano ljubil si se.
Ni mi mar, če ne javiš se.
Ko slišim melodijo, začutim energijo.
S seboj vzamem prijatelje, naj zabava prične.
Zdaj vem, nisi pravi,
raje blestim na zabavi.
Ko luči se prižgejo,
v sebi slišim svoj glas.
Ko sem te prvič zagledala,
bila v hipu sem začarana,
a končana je pravljica,
zdaj prišel je moj čas.
Iskre v očeh se prižgejo,
splete se v zraku čaroben večer,
valovi morja šumijo.
Zdaj gre zares, grem na ples.