Veš, ti in jaz
sva zgodba, ki jo je napisal čas.
Veš, ti in jaz
sva kakor en utrip in en obraz.
Sprašujem se,
če res obstaja nekaj tam, nekje.
Sprašujem se:
“Bo nad razumom zmagalo srce?”
Me boš še ljubila,
ko obraz ne bo več tak
kot bil je tiste dni,
ko sem govoril ti:
“Ljubezen moja si”?
Me boš še ljubila,
ko bo čas vzel mladost?
Jaz danes ti priznam,
da s tabo bom vsak dan
do konca svojih sanj.
Veš, ti in jaz
sva kot na polju mak in žitni klas.
Veš, ti in jaz
se včasih pogovarjava na glas.
Sprašujem se:
“Kaj je na oni strani mavrice?”
Sprašujem se:
“Kdo komu dal bo v sanjah upanje?”