Reka življenja gre mimo, le jaz sem na bregu,
leta prehitro bežijo, to dobro vem.
Dosti je takih, ki so me želele,
ki bi ob meni srečno živele,
moje srce pa le zate, draga gori.
Luna že seje srebro na temne oblake,
v starem zvoniku že davno odzvonil je zvon.
Srečo mi da tvoja bližina,
večno boš ti moja edina,
saj sem brez tebe galeb zlomljenih kril.
Zate živim, ker je življenje
mi podarilo vero v ljubezen, srečo za dva.
Zate živim, ker sem izpolnil
vse svoje sanje, najlepše želje tega sveta.
Ti si cvet, ki za vedno moj le boš,
ti si šopek dišečih, belih rož.
Noč za nočjo te še sanja moj objem,
roko mi daj, ljubim te, dobro veš.
Zate živim, zate živim,
zate živim, zate živim.