Vsak dan tja k peči gre,
črn vrne se od nje.
Ker železo tam tali
in vročino tam trpi.
Le poglej si te roke,
žuljave, zgarane vse
in obraz opečen ves
in prepoten, žejen ves.
Vsak dan zublji švigajo,
gmote dima dvigajo.
Črn je njegov vsakdan,
to njegov je delaven dan.
Ženo, pet otrok ima,
iz dneva v dan za njih gara.
Da bi lepše jim bilo,
lepše in pod njem bo šlo.
Le poglej, poglej ga le,
glej se, trd kot jeklo je
in pogled utrujen ves,
brez življenja zdelan ves.