Vsak nov dan v majhni sobi 2×2,
vedno znova v moji pesmi le midva.
Vsaka noč, temna in dolga, ker te ni.
Veš boli me, ker ne vem kje in s kom spiš.
Rekla si to življenje je polno laži.
Nisem vedel, da boš lagala tudi ti.
Najlepša moja, zopet je padel prvi sneg.
Še te čakam, minila pa so leta že.
Ne, ne, ne govori, da bila si moja,
da izbrišeš te moje solze.
Zdaj si sama, ko se zbuja zora,
ali se še spomniš kdaj name.
Ne, ne, ne govori, da bila si moja,
spoznal sem ta lesket tvojih oči.
Globoko v srcu si še vedno moja,
globoko v meni še spomin živi.