Ko jutra se prebujajo in zrem tja daleč vstran,
kjer za obzorjem skrita je dežela mojih sanj.
V dolini ozki stiska se moj stari rodni kraj
in veter z juga me sprašuje kdaj pridem nazaj.
Predragi moj koroški dom, kdaj videl te bom spet?
Sprašujem se že mnogo let, kar šel sem v tuji svet.
Predragi moj koroški dom, ki koča ni iz lesa.
Si borna, stara, a zame zaklad na dnu srca.
Ko bliža se božični čas, se rane zbujajo.
Zazrem se v to modro nebo, sprašujem mavrico.
Kako mi kaj mati živi, kje moje je dekle?
Ki zdavnaj tiho, brez besed, mi strla je srce.