Še dobro vem, ko sem se ga napil,
da sem razmišljal kje sem bil,
ko sem zjutraj se zbudil.
Ampak nič se ne sekiram,
če se tako konča,
saj poskrbi za informacije sosedova gospa.
A zjutraj pa rabuka, soseda in njen Luka,
sta zvedla kje sem smukal včeraj pet čez dve.
Hej, hej, gospa Petelin,
kje je bil včeraj vaš sin?
Bil je hudičevo bled, zmatran ko svet.
Če bi b’la jaz namesto vas,
bi mu že pokazala hec.
Da bi drugi znal da capin,
mimo gostiln.
Še dobro vem, ko sem zavil,
na sosedov vrt in se zvalil
v nežen objem kopriv.
Je pa rekla ljubca v kamrci,
pazi, ljubček moj, da se mam’ca ne zbudi.