Ali me slišiš? Zopet te kličem.
Najdražja moja, kako naj pozabim tvoj obraz?
Ali se spomniš? Ali potočiš, kdaj solzo na ta grob
najine ljubezni, najinih želja.
Vem, ti ob njem pozabljaš na najino srečo,
ljubezen kipečo, ki včasih oživi.
Marija, v objemu tujih dlani.
Marija, na sladi tuje strasti.
Marija, prav vse le nasmeha ni.
Ali pozabljaš, ko se omamljaš,
s sojem pločevine in bliščem zlatnine igranega sveta.
Kako sva govorila, ljubezen je gnila,
prevara dobljena čustev ne pozna.