Sanje skrite v mesečini in ta šum južnih vetrov.
Vračajo se kakor sence in me kličejo domov.
Govorijo o pomladi katerega leta že,
govorijo, da sem ljubil te.
Kaj mi bo jesen vsa siva in ta hladen veter njen.
Saj v njej se tiho skriva ta moj zguljeni refren.
O, ljudje, dobro pomnite, ljubezen je to kar velja.
Dobro vem, o tem sva sanjala.
Če bi vedeli za naju dva, kje sva svoje sanje skrivala.
Kje so sanje v pesku, sled stopinj, ko sva odšla.
Kje videli bi kaj sva sanjala.