Vse, kar šteje, je srce,
jaz ga odpiram na široko
in ponujam svojo roko vsem.
Kar je drugačno, ne boli,
je prijetno, je dotik,
ki me s toplino bogati.
In ko usmerjam k soncu svoj korak,
čutim žarek, ki prebija mrak.
Nosim jasen klic v glasen svet krivic,
v pravo smer obračam čas, ker ljubezni dajem glas.
Nosim nežen zvok, ki prekriva jok,
prav počasi prožim plaz, ker ljubezni dajem glas,
dajem ji svoj glas.
Skozi nesmisle sivih slik
gledam z nasmehom to življenje,
brez strahu se veselim razlik.
In ko usmerjam k soncu svoj korak,
čutim žarek, ki prebija mrak.
Nosim jasen klic v glasen svet krivic, …
Malo je dovolj,
glej, malo je dovolj,
zbudi se,
daj, pridruži se,
dihaj z mano.