Spet so besede obvisele med nama,
senci dvoma svoje misli prodaš.
Najina zgodba je kot mistična drama
in jaz se sprašujem: Me sploh poznaš?
Včasih se zdi, kot da mi kradeš trenutke,
kot da se z mojimi čustvi igraš,
ko tiho drsiš skozi moje občutke,
se zopet sprašujem: Me sploh poznaš?
Me sploh poznaš, sploh čutiš moj utrip?
Bi znal prebrati moje sanje?
O, daj, objemi me za hip,
umiri moje valovanje.
Me sploh poznaš, sploh slišiš ta moj krik?
Med nama kot da je praznina,
prav zdaj res rabim tvoj dotik,
še preden zadoni tišina.
V začaranem krogu, brez prave ideje,
je to, kar ponujaš, vse, kar imaš?
Veš, jaz to ljubezen doživljam močneje
in te sprašujem: Me sploh poznaš?