Ko zaprem oči,
se sprašujem,
kje je vse,
kar med nami je bilo.
Prevečkrat:
“Nekaj je vmes … “,
spet ne moreš,
čas pa teče,
vse gre naprej.
Odklopi glavo,
o, daj priklopi srce!
Prijatelj, daj ustavi se
in hiti počasi,
da življenje ne uide,
prehitro ne uide!
Vse, kar nam ostane,
smo mi in spomini.
In Pesem naj ponese te,
prijatelj, daj ustavi se!
Spet smo mi,
spet smo mi,
stara družba!
Še je tu,
kar med nami je bilo.
Nazdravi na vse,
na vse, ki smo zbrani,
da nocoj
novo zgodbo spišemo.
Odklopi glavo,
ma, daj priklopi srce!