Ne upiraj se, prepusti se,
noč je mlada še, naj zgodi se vse.
Ker le nocoj, pomembno je,
kaj jutri bo, briga me.
Dražiš me, z očmi,
s pogledi, ki se jim upreti ni.
Tvoj parfum, omamlja me,
da ne spomnim svojega imena se.
Misli pa, le norijo,
saj želijo s tabo “sprobati” vse.
Vem da ti isto bi, a preveč
delaš si skrbi.
Mar je luna kriva za vse to?
Mar sva midva, hm kdo bi vedel to?
V trenutku sva ujeta zdaj,
poti pa ni več nazaj …