Tiho je spustila se tema
in klopi prekril je črni mrak,
ti pa še otožno zreš v noč
in želiš si, da sva daleč proč.
Tisti, ki ti branijo z menoj,
ne vedo, da že prepozno je
in da zate ni poti nazaj,
da zaprta vrata so v raj.
Maja, le poslušaj me
in nazaj ne oziraj se.
Stisni roko in objemi me,
ko sva skupaj, vse drugače je.
Polnoč je, še zadnjič zvon zvoni,
zadnji par v topli dom hiti.
Midva pa se v mraku stiskava
in brezupno tiho ljubiva.
Na tvoje mokre slane ustnice
iz oči drsijo ti solze,
jaz pa pijem slani tvoj poljub,
v mojem srcu polno je obljub.