Nihče ga ni tjakaj prinesel,
saj poštar ni hodil ondod.
Kar sam je ležalo na pragu
to pismo za Mary Brown.
Spomni, Mary, se moža soldata,
zdaj ko mimo je že sedem let,
kar mu grob skopala je granata
tam na daljni koti sto deset.
Spomni, Mary, se moža soldata,
ko na vrtu grejo rože v cvet.
On leži na dnu kotanje blata,
tam na daljni koti sto deset.
Njegova usta tujo zemljo jejo
in mravlje gomaze mu iz očesa.
Samo kosti so še kot korenine,
kot korenine suhega drevesa.
Spomni, Mary, se moža soldata,
kadar sinu bo zadosti let.
Pazi, da ne bo končal kot ata
kje na tuji koti sto deset.
Žene v širnem svetu, pazite,
da v past vam ne zmamijo mož.
In varujte svoje sinove,
saj vse ste kot Mary Brown.