Spomni se, kako sva prvič skupaj šla na ples,
spomni se, kako žarel je prvomajski kres.
Spomni se, kako sva se ogrela in objela,
vprašala sva se, če res
ogenj sreče je nasmeh v najinih očeh.
Mar je sreča ljubezen ta,
ki odpira pot do srca?
Mar je sreča veselje, smeh
in kruh pri dobrih ljudeh?
Mar je sreča bogastvo rok
in živžav teh naših otrok?
Da rodil si se, največja sreča je.
Spomni se, kako so ti dišale vrtnice,
spomni se, kako s pogledi si osvajal me.
Spomni se, kako sva obljubila si zvestobo,
vprašala sva se, če res
ogenj sreče je nasmeh v najinih očeh.