Do neba
Maja SlatinšekNajlepši je čas, ko mine mraz,
ko vse zadiši, vse hrepeni …
Priznam, da zadel me je amor,
zamrzne naj čas (aaaa).
Naj bo sonce, naj bo veter, dež,
s tabo, čutim, da
dotaknila bi se neba.
Ko v ritmu se vrtimo
in sanjam le njegov objem,
se toku prepustimo (aaaa).
Zvečer, ko vse se umiri
in šum morja valov poje mi,
povabi me glas, ki sanjam ga
vse dni in noči (aaaa).
Naj bo luna, naj bo veter, dež,
s tabo, čutim, da
dotaknila bi se neba.
Ob ognju vsi sedijo
in zven kitar ima svoj čar,
le midva sva adijo (aaaa).
Naj bo sonce, naj bo veter, dež,
s tabo, čutim, da
dotaknila bi se neba.
Naj bo luna, naj bo veter, dež,
s tabo, čutim, da
dotaknila bi se neba.
Ko v ritmu se vrtimo
in greje me njegov objem,
se toku prepustimo.
ko vse zadiši, vse hrepeni …
Priznam, da zadel me je amor,
zamrzne naj čas (aaaa).
Naj bo sonce, naj bo veter, dež,
s tabo, čutim, da
dotaknila bi se neba.
Ko v ritmu se vrtimo
in sanjam le njegov objem,
se toku prepustimo (aaaa).
Zvečer, ko vse se umiri
in šum morja valov poje mi,
povabi me glas, ki sanjam ga
vse dni in noči (aaaa).
Naj bo luna, naj bo veter, dež,
s tabo, čutim, da
dotaknila bi se neba.
Ob ognju vsi sedijo
in zven kitar ima svoj čar,
le midva sva adijo (aaaa).
Naj bo sonce, naj bo veter, dež,
s tabo, čutim, da
dotaknila bi se neba.
Naj bo luna, naj bo veter, dež,
s tabo, čutim, da
dotaknila bi se neba.
Ko v ritmu se vrtimo
in greje me njegov objem,
se toku prepustimo.