Na hribčku hišica, je hiš’ca iz lesa,
v njej je lučka, tli vse noči.
Na sina čaka, mati, spet,
odšel je daleč v daljni, širni svet,
ko slike gleda ji spomin živi.
Ob oknu sam stojim, le eno si želim,
da božala bi me, o je je.
V daljavo čez gore, morja,
mi k tebi misel je ušla,
po licu teče solza mi gorja.
Tebi, mama, pojem pesem v slovo,
naj srce ne bo ti žalostno.
K tebi, mama, vrnem kmalu se nazaj,
iz tujine v raj, v domači kraj.