Ulica je pusta, ura tri,
osamljen taksi pred barom še stoji,
ko med vrati stojim in razmišljam,
zakaj te več ni.
Pusta je ta jesen. Kje je topli maj?
Le zakaj se ne vrneš še kdaj nazaj?
Kljub temu zame je srečen dan,
odkar te poznam.
Še vedno pa upam močno,
da srečava se še kdaj,
a takrat ti ne bom več pustil,
brez mene zbežati.
Naj taksi odpelje oba,
v najino deželo želja,
kjer se naj zgodi, kar srce si želi,
ljubim te.
Tanja, poljubi me, Tanja,
ne odhajaj tako hitro proč, naj noč ne priganja.
Tanja, poljubi me, Tanja,
dolgo, dolgo naj traja pomlad, narava še sanja.