Gda je žito zrelo, pa či glij v nedelo,
vgojno rano do nočij,
kombajni brnijo, dečica brečijo,
zrnje v žaklaj se zlatij.
Šminkerske junake ali pa manjake,
takše mij ne nücamo,
pleve se kadijo, v ouči nam letijo,
boukibogme švicamo.
Mij Prekmurci smo veseli, si lejpe pejsmi spejvlemo,
tak smo si v navado vzejli, ka vijna fkraj ne vlejvlemo.
Mij smo dečki dobre kouže, porejdko pijemo vudou,
naše dekle so kak rouže, mij pa pojđe smo pa pou.
Naj bo staro, mlado, vse v gesen je rado,
škorc na grouzdeki sidij.
Zvejzdice žarijo, preše se vrtijo,
slatki moštek se cidij.
Gda se konča delo, pijlo de se, gelo,
v zijmi mrzle do nočij.
Vijno de nas grelo, na spomlad zadelo,
nouve dalo nam močij.