Odkar sm pogledu v tvoje oči, se mi zdi,
da neki v lajfu mi manjka.
Ko spet in spet tvoj pogled me zadane
in premami da mi z glave ne greš.
Je tvoj plan, da se z mano igraš in
ravnaš kot otrok z novo lutko.
Ko dneva konec je dan že zaspi,
me spet odvržeš stran.
Nikoli ne vem, če po glavi ti grem,
a vse kar delam je zaman.
Ko že mislim si da bližje sva si,
me spet odrineš stran.
Nedosegljiva –
ko klici drugih preplavijo moje ime.
A te zanima,
ko vprašaš če z drugimi pišem si.
Kot marioneto okrog prstov me rada vrtiš.
Si želiš, da ti pozornost ne zmanjka.
Testiraš me vidiš kaj še dobiš,
a ne veš da vrvica je tanka.
Dans rada me maš jutri me več ne poznaš.
A uživaš ko mi lomiš srce?
Trudim se, tečem stran, da ti ubežim,
saj tole naprej več ne gre.