Mila noč je v zraku
in namišljam si njen vonj.
Bled spomin pričara,
njene govorice ton.
In morda zdaj misli name
tisoč kilometrov stran.
Rad bi da me k sebi vzame
pa čeprav je ne poznam …
Berem sled črnila
in haluciniram mir.
Iščem sled dotika
ližem rumenel papir.
Bo čas res krpal rane
če odšla bo zadnjič proč?
Bom v vrzel pozabe
moral tlačit tisto noč?
Sonce rano zjutraj je poljubljalo nebo.
Preden sva si mahala v slovo.
In morda zdaj misli name tisoč kilometrov stran.
Rad bi da me k sebi vzame pa čeprav je ne poznam.
Mirno hladen piš
prireja nežno božanje.
Jaz sem mala miš
in čas kot muc preganja me.