Ko rano jutro ženem živinico v goro,
na svirelico si sviram in pojem prav lepo.
Živinico napasem do sitega vsak dan,
zvečer, ko domov ženem, sem truden in zaspan.
Na mizi skleda mleka dočaka me doma
in mam’ca nadrobijo nam kruha črnega.
Na paši je veselje, na paši je radost,
ni lepšega na svet’, kot nedolžna je mladost.