Med cvetlicami po logu
teče voda Bistrica,
k njej se pa sprehajat hodi
zapeljana deklica.
Enkrat pa v valove bistre
deklica se zastrmi,
tiho voda zašepeče,
rahlo, rahlo zašumi.
Kaj mi bodeš, dekle, dalo,
da ti služim prav zvesto,
da ti umivam lice zalo,
da bo čisto in mlado.
Deklica pomisli malo,
vzame z roke prstan zlat,
kot zasluženo plačilo
vrže ga v valovja hlad.