En starček je živel tam v vinskih gorah.
So djali, da b’lo je na Dolenjskem.
Prav pridno je držal kozarček v rokah,
zahajal k prijat’ljem je vinskim.
Še enkrat pred smrtjo je kupico vzel,
zahvalil se Bogu, tako je zapel:
“Oče nebeški, glej,
še en kozarček zdej,
hvalo bom vekomaj,
vekomaj pel.”