Nekaj v tvojih je očeh,
zrcali se v meni,
izvabi sladek smeh,
ko stisneš me k sebi.
Ubiraš te akorde,
ki zame so kot med
in res neumne so pesmi, a polne ljubezni,
naravnost iz srca.
Še nenapisan list, ki nežno plava,
v vetru sva midva.
Loviva sanje bežno, ko poljubiš
nežno me v nov dan.
In ko ustavi se čas,
zaupam vse ti želje, vse kar sem jaz.
In ko ustavi se čas,
tam, le za naju dva,
ker v zenitu utrinki padajo z neba.
Ker mnogo je luči,
a najsvetlejša sveti le na naju.
Bereš najlepšo zgodbo mi iz oči,
zavrtiš me, kot ti znaš.
Popolnoma brez besed,
svobodna zopet se ti prepustim.
Saj veš, da sem brez skrbi,
srečna, ko padem v tvoj objem.
In ko ustavi se čas,
zaupam vse ti želje, vse kar sem jaz.
In ko ustavi se čas,
tam, le za naju dva.