V ponedeljek plačo dobim,
nisem več pasji vojak.
Cvenka kup v žep si spustim,
jojme, kako je težak!
Bogat tako pač ni vsak
kot jaz, stari vojak!
V torek spet v mesto hitim,
pivske prijat’lje gostim.
Najdem dekle za srce,
zvesto gori le zame.
Ljubit’ tako ne zna vsak
kot jaz, stari vojak!
V petek v mestu tičim,
piva zastonj si želim.
Prijat’lji šli so na kant,
strežnik de: »Ven, buzerant!«
Vsekal sem, kot bi ga vsak,
jaz, stari vojak.
V nedeljo v parku sem spal,
k maši hiti, kdor je vstal.
Jaz trebuh prazen imam,
moliti lačen ne znam.
V cerkvi ni zame klopi,
sem odpuščeni vojak.
Rekruti, pamet v roke,
naj v vojsko vas ne dobe.
Še zmerom je boljše umret’,
kot v vojski dolgo živet’.
Predolgih trideset let,
kot jaz, stari vojak!