Ko vse poti skrite,
tihe in prazne,
vodijo kam drugam.
Naj kolje noč!
Naj kolje Bog!
Še v mraku se
modro sneg iskri,
ko izginja v noč
ples snežink.
Naj kolje noč!
Naj kolje Bog!
Naj vzame vse nazaj!
Naj zaklene raj in gre!
Kaj so res ponoči
v sveti pesmi šli
angeli čez polje,
da si šla še ti?
Ko ura spi zdaj,
ko nimaš več
niti milosti,
ne stopinj.