V sobi spet je tišina,
hladna odeja me ovija.
Kje zdaj je tvoja bližina,
tvoj dotik, tvoja milina?
Še iščem te, kjer sva se vzela,
pogrešam te. Sem v naju verjela.
Ne morem, veš, srce mi razbija,
po tebi hrepenim.
Ne vem, ne vem…
Bi čakal z mano zimo in pomlad?
Si sploh ti kdaj zares imel me rad?
Ne vem, če veš,
čakala sem prevečkrat te zaman,
zato odšla sem zdaj od tebe stran.
V sobi ni več topline,
nič več ni tvoje bližine.
Žal sem prepozno spoznala,
sem se preveč ti razdala.