Meglice se spuščajo z gora
in vetrič z njimi tiho se igra.
V planinskem svetu rahlo dež rosi,
ko se sprašujem, draga, kje si ti.
Nekoč, dekle, sva sama tu bila
in skupaj sanje nežno sanjala.
V planinskem svetu najine poti
so prazne, puste zdaj, draga, ker te ni.
Planinsko rožo bom utrgal zate,
najlepšo rožo naših vseh gora,
jo stisnil k sebi, z njo utrnil solzo,
ljubečo solzo mojega srca.