Burja, kraška burja, spremljevalka naših je dni.
Hujša kot neurja sred’ kamnitih vaških poti.
Skrijmo, dobro skrijmo se v zavetje vinske kleti,
tam žlahtni nam teran polepšal bo ta dan.
Kjer smo mi doma,
le dobra volja kaj velja,
ne zmoti je mraz,
ta burja čez Kras.
Naša vinska klet
v naročje svoje vabi spet.
Za nas je prav tu
najlepši svet.
Usedli smo se, usedli kar v osmico sredi vasi,
zraven še pojedli kos pršuta, boljšega ni.
Godci, godci kraški nam igrajo pozno v noč.
Naj poje z njimi vsak, skrbi pocitra vrag.