Skupaj zapojmo vsi, skupaj, prijatelji,
pesem naj naša zveni.
Dvignimo kupice, stisnimo ljubice,
vsak naj se zdaj veseli.
V dolini tihi je vasica mala,
v večernem mraku vse že mirno spava.
Le eno okno še odprto je,
na njem slonelo žalostno dekle.
Vse že spava, samo mesec sveti,
tja na oknu otožnemu dekleti
in jo sprašuje, zakaj da še ne spi,
zakaj tak grenke solze briše si.
Pod to goro zeleno
raste mi rožmarin.
Kdor si ga utrga, naj dobro ve,
da mu bo v drag spomin.
Pod to goro zeleno
ljubil sem tebe samo.
Pa me srce je prevaralo,
kako mi je hudo.
Travniki že zelenijo
in drevesa že cvetijo,
treba bo jemat slovo,
nosit svetlo puškico.
Zbogom, zbogom, oče, mati,
zbogom, ljuba sestra, brati.
Zdaj se več ne vidimo,
ker k vojakom pojdemo.
Skupaj zapojmo vsi, skupaj, prijatelji,
pesem naj naša zveni.
Dvignimo kupice, stisnimo ljubice,
vsak naj se zdaj veseli.