Da si res me ljubila, kot si govorila, Marija,
ne bi jokal nocoj, temveč bil bi s teboj v prepiru
in te prosil kot tisočkrat prej, da ne deri se name,
da me pusti vsaj enkrat, da gledam svoj TV v miru.
Da si res me ljubila, kot si govorila, Marija,
ti bila bi še živa in srečna v mojem objemu,
a kruta usoda nocoj ti ni dovolila,
da utihnila bi in me malo pustila na miru.
Solze na licu nocoj ne dajo mi spati,
sama, oj, sama ležiš za garažnimi vrati.
Vedi, da večno te nosil bom v svojem spominu,
prisegam pri sveti Mariji, Očetu in Sinu.