Šamlaje!
Moj prijatelj Mustafa
je iz Turčije doma,
kjer puščave so prostrane,
kjer so vse lepote zbrane.
Pa prišel je sem med nas,
zaželel si je naglas,
rad bi našel si Slovenko,
da bi jo imel za ženko.
V mojem domu srečna bi bila
najlepša žena, žena harema.
Za tebe dal bi bele bisere,
samo da meni dala bi srce.
Jaz, Mustafa, jaz, Mustafa,
bi rad, da moja žena bi bila.
Sveti se sonce, sveti se zlato,
v mojem domu tebi bo lepo.
Jaz, Mustafa, jaz, Mustafa,
bi rad, da moja žena bi bila.
Ti, Mustafa, ti, Mustafa,
bi rad, da tvoja žena bi bila.
Jaz, Mustafa, jaz, Mustafa,
bi rad, da moja žena bi bila.