Na vratih postava visoka
me prijela je za rokav.
Se sama odprla je roka,
pa sem vse nazaj mu dal.
Zdaj sam v sobici mali
skozi okno gledam pomlad.
‘Majo, mama, me za bandita,
a jaz hočem bit’ le bogat.
Je ona b’la lepa kot angel,
zanjo vse na svetu bi dal,
pa je rekla, da hoče met’ tazga,
k’ bi ji d’narja mal’ več dajal.
Zdaj sam v sobici mali
skozi okno gledam pomlad.
‘Majo, mama, me za bandita,
a jaz hočem bit’ le bogat.
Mi solza po licu poteče,
ko pomislim na tisti dan,
ko banka bila je odprta,
a jaz šel sem tja zaman.