Le poljub v pozdrav,
ti ostajaš, vem, da ti je žal.
Lepo je v Ljubljani, a sam ne vem, zakaj
s tega mesta nekaj vleče me nazaj.
Spet bom zapel, spet zaigral
najlepšo pesem, ki sem jo spoznal.
Moje ozke stezice
in planinske cvetlice
za ta kraj bi vse na svetu dal.
Bodi srečna, Irena,
naj te pesem ta spremlja.
Jaz odhajam v planine spet domov.
Čez vse širne daljave,
čez potoke in trave
zdaj odhajam, ne vrnem se nazaj.