Kama priden, san doma,
lübezen s sebof v srci nosin,
fse, ka nücan, tau že man,
či pa neman, te pa sprosin.
Svet je moj, ges san njegof,
vgojno stanen, k zvezdan ležen,
či osreči me najsmej,
te pa v drujgo vrečo segnen.
Prekmurje, moje Prekmurje,
davno bi te že pozabo,
či me ne bi štrkov glas
vsakši den k tebi vabo.